Voda skozi oči Nelde Štok vojska
Kako se voda predstavi?
Zdaj je potok na dobravi,
zdaj kot kapnik se predstavi.
S slapom odskaklja v globine,
se s skalovja, grč odrine.
V jezera turiste mami.
Pst! da ribic ne predrami!
Z mlinskim se kolesom snide,
v čevelj nam, v koleno pride.
Žejno napoji živino,
deco nam krsti in vino.
Iz knjige pravljic Nelde Štok-Vojska, Čarodejka voda
Od kod pride voda?
Izpod peska in proda,
iz nebesnega svoda,
iz vodometa, vodovoda,
steklenice, vrča, soda.
Od penečih slapov,
od mokrih vetrov,
z morskih gladin,
iz rečnih sipin.
Globoko iz zemljé,
kot vrelec privre.
S strehe nam za vrat curlja,
iz ledenih sveč kaplja.
Kadar mladež hodi bosa,
pa priteče ji iz nosa.
Kaj voda počne?
Dere in ruši,
roga se suši,
ljubi čistočo,
vlago in močo.
Kvišku sikne,
v tla ponikne.
Klok, klok klokota
pa pljuska, škreblja.
V obraz nam prši,
zalije poti.
Opere posodo,
perilo, solato
in malega Nikca,
ki padel je v blato.
Še sebe umije,
se vina napije.
Turbine vrti,
pa zublje gasi
in v ledu zaspi.
Kaj čuti voda?
Ljubezen do proda.
Ljubezen do trave,
do kamna, peska,
celotne narave.
Je vesela, kadar dela.
Če stoji, se žalosti,
saj lenobe ne trpi.
Se radostno smeje,
ko sonček jo greje.
Na glas se krohoče,
ko Sara v kad noče.
Tudi vpije in sovraži,
kadar kdo jo onesnaži.
Iz česa je voda?
Iz kapljic šumečih,
iz rosic blestečih,
iz lisastih štren,
meglenih kopren,
iz puhastih par…
Čarobna ta stvar!
Kam gre voda na izlet?
Tja v podzemni čarni svet.
Malo za reklamo
gre v Postojnsko jamo.
Poleti z meglico
na Trstelj, Golico.
Daleč na obzorje
z reko gre na morje.
Ali pa obišče
kakšno zdravilišče.
Kot oblak potuje
in se razgleduje.
Morebiti dobre volje
poleti kdaj še v vesolje.
Kaj vse voda zna?
Kaplja ali teče,
se v sneg preobleče.
Naslika se v toči,
po glavi nas poči.
kot para puhti,
kot megla lebdi,
kot val valovi,
na šipah vzcveti.
Počne čarovnije
pa v slano se skrije.
Je pravi junak,
gre z dežja pod kap.
V vodnjak se požene,
da suha ne zvene.
Kakšna je še voda?
Ko pride iz Kopra, je topla in mokra. Ko pride s Triglava, kot sneg naletava, v naročju Ljubljane pa megla postane. Čudežna je, spremenljiva, naj kuhana bo ali živa. Vrtove, travnike namaka, po tkivih, žilah se pretaka. Dobrotno hrani nas, krepi, brez nje zares življenja ni.