Uredba o pitni vodi - priloga 4

Identifikacija upravljavca vodovoda

Javno podjetje – Azienda pubblica Rižanski vodovod Koper d.o.o.-s.r.l.

Ulica 15. maja 13, 6000 Koper-Capodistria

Telefonska številka: (05) 668 60 00

Faks: (05) 668 61 20

E-poštni naslov: vodovod@rvk.si

https://www.rvk.si/

 

Dežurna služba - vodarna Rižana

Telefonska številka: (05) 66 28 300
Mobilna številka: 051 682 769

Lastniška struktura upravljavca vodovoda

Lastniki Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, d.o.o. - s.r.l., so njegove občine ustanoviteljice z deleži: Mestna občina Koper (48,86%), Občina Izola (20,02%), Občina Piran (27,91%) in Občina Ankaran (3,01%).

Identifikacija prispevnega območja, splošne informacije o vrstah uporabljene priprave in dezinfekcije pitne vode, identifikacija oskrbovalnega območja s podatki o oskrbi s pitno vodo in številom uporabnikov pitne vode na oskrbovalnem območju

  • Vodni vir Rižana

Vodovarstveno območje reke Rižane obsega 247 km2 in ga sestavljajo dobro razviti podzemni kraški sistemi velike propustnosti, zato imata izvir in reka Rižana hudourniški značaj. Luskasta geološka zgradba apnencev in fliša je zaradi prelomnih tektonskih con izredno zapletena.

Na podlagi Zakona o vodah je bila leta 2008 sprejeta Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Uradni list RS, št. 49/0872/12 in 69/13), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občin Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica in Mestne občine Koper. Uredba določa vodovarstveni režim, varovalne ukrepe in roke za izvedbo.

Za oskrbo obalnih občin s pitno vodo se osnovni zajem surove vode vrši na izviru reke Rižane z gravitacijskim odvzemom vode iz zajetja Zvroček. V času zmanjšane izdatnosti vodnega vira dodatno vključimo črpališča v Podračju in Tonažih, kjer so vgrajene vodnjaške črpalke, s katerimi se črpa vodo iz kraško razpoklinskih vodonosnikov reke Rižane.

Odvzeto surovo vodo se iz zajetja Zvroček ali črpališč Tonaži in Podračje po cevovodu surove vode dovaja na čistilno napravo v Cepkih (vodarno Rižana). Surova voda postane zdravstveno ustrezna in primerna za pitje po postopku prečiščevanja. Surovo vodo prečistimo v vodarni Rižana s tehnologijo ultrafiltracije in predhodne adsorbcije (vezave) kemijskega onesnaženja na aktivnem oglju.

Z uporabo aktivnega oglja v prahu se iz surove vode lahko odstrani pretežen del (60 do 80%) raztopljenih organskih snovi: raztopljen organski ogljik, potencialni prekurzorji, trihalometani (THM) in pesticidi. Voda se nato iz ti. kontaktnega rezervoarja prečrpa preko predfiltrov na postopek ultrafiltracije. Ultrafiltracija je fizikalni postopek, pri katerem se za pripravo pitne vode ne uporablja kemičnih sredstev. Z ultrafiltracijo se iz vode odstranijo suspendirane snovi in vsi delci velikosti nad 0,03 mikrona:

-kalnost, koloidne snovi, alge;

-vse bakterije, praorganizmi (ameba, ciste giardiae, kriptosporidiji);

 -virusi,

-organske makromolekule (osnova za stranske produkte dezinfekcije).

 Po opravljeni ultrafiltraciji se pitni vodi preventivno doda še sredstvo za dezinfekcijo v obliki plinskega klora.

  • Vodna vira Bužini in Gabrijeli

Vodovarstveno območje, iz katerega se zbira voda v obliki podtalnice v vodnjakih, je v pretežnem delu locirano na območju sosednje Republike Hrvaške.

Zajem surove vode zajema črpanje iz vodnjaških črpališč vodnih virov Bužini in Gabrijeli. Na enak način, kot v vodarni Rižana, se tudi v vodarni Gabrijeli (Sečovlje) izvaja čiščenje surove načrpane vode iz črpališč Gabrijeli in Bužini. Priprava vode poteka s postopkom ultrafiltracije, s katerim iz vode odstranimo suspendirane snovi in vse delce, ki so večji od 0,03 mikrometra. Na ta način se izločijo vsi mikroorganizmi, vključno z bakterijami, virusi ter vsemi vrstami cist in parazitov idr.

Čeprav je voda po ultrafiltraciji pitna, se zaradi varnosti in zaščite vode pred možnimi kontaminacijami v distribucijskem sistemu ter pri odpravljanju okvar izvaja dezinfekcija pitne vode z natrijevim hipokloritom (NaOCl).

  • Prevzeta voda iz Istrskega vodovoda Buzet (IVB) in Kraškega vodovoda Sežana (KVS)

Rižanski vodovod Koper v obdobju pomanjkanja količin vode manjkajoče količine zagotovi tudi z nakupom pitne vode iz IVB in KVS. Voda iz IVB in KVS je pripravljena s klasično tehnologijo priprave vode, kateri je kot dezinfekcijsko sredstvo dodan plinski klor. Rižanski vodovod pitno vodo prevzame v vodohranu Kaldanija in preko jaška Reparac iz smeri IVB in v VH Brezje iz smeri KVS, od kjer voda nadalje odteče v sistem distribucije.

Različni tipi pitnih vod se v sistemu distribucije zaradi spreminjanja con napajanja med seboj mešajo.

Zaradi zagotavljanja mikrobiološke varnosti v sistemu distribucije Rižanski vodovod izvaja dokloriranje pitne vode z natrijevim hipokloritom (NaOCl) na petih podsistemih.

  • Sistem distribucije

Vodovodni sistem v upravljanju Rižanskega vodovoda Koper je enovit sistem, ki je namenjen oskrbi štirih obalnih občin v Slovenski Istri. Oskrbuje se s pripravljeno vodo v vodarni Rižana in vodarni Gabrijeli (Sečovlje), ter prevzeto pitno vodo iz Kraškega vodovoda Sežana, Istrskega vodovoda Buzet ter po potrebi iz Tržaškega vodovoda.

Različni tipi pitnih vod se v sistemu distribucije zaradi spreminjanja con napajanja med seboj mešajo.

Pripravljeno vodo v vodarni Rižana se shranjuje v vodohranu Rižana, s prostornino 5.000 m3, iz katerega se voda prečrpava v višje tlačne cone in gravitacijsko preko magistralnega cevovoda dovaja v Koper in Izolo, kjer se s prečrpavanjem v črpališču San Simon distribuira naprej v Portorož in Piran.

Hrbtenico vodovodnega sistema tvori magistralni cevovod različnih dimenzij z navezavo na sistem Kraškega vodovoda Sežana v vodohranu Rodik. Magistralni cevovod se v vodohranu Kaldanija navezuje na dovod vode iz hrvaške Istre (vodni vir Gradole). V vodohran Kaldanija se črpa tudi prečiščena voda iz vodarne Gabrijeli (Sečovlje).

Pitna voda iz tržaškega vodovodnega sistema se lahko po potrebi v sistem distribucije vključi v vodohranu Kašteljer na območju Elerjev, vendar od vzpostavitve navezave še nismo imeli odjemov vode.

Vodovodni sistem poleg vodarne Rižana in vodarne Gabrijeli (Sečovlje) sestavlja veliko število vodohranov (VH) različnih kapacitet ter razbremenilnikov in redukcijskih postaj za urejanje tlačnih razmer, črpališč za oskrbo višje ležečih naselij ter številnih objektov (jaškov zračnikov, blatnikov, merilnih jaškov, idr.) potrebnih za delovanje sistema. Upravljanje in nadzor sistema se izvaja s pomočjo daljinskega nadzornega sistema, iz nadzornega centra v Kopru in vodarni Rižana.

Rižanski vodovod Koper s pitno vodo oskrbuje okoli 92.000 uporabnikov, v poletni sezoni se zaradi uporabe turističnih nastanitev število oskrbovanih uporabnikov s pitno vodo še poveča.  

Spodnja tabela prikazuje občine, naselja v občinah ter število prebivalcev v posamezni občini  oskrbovanih s pitno vodo iz sistema Rižanskega vodovoda Koper d.o.o..  

Občina

Število oskrbovanih uporabnikov 1

Občina Ankaran

3.388

Mestna občina Koper

53.875

Občina Izola

16.564

Občina Piran

18.253

SKUPAJ:                                                     92.080

1. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo na območju vseh štirih obalnih občin dne 1.6.2023 prijavljenih skupno 92.080 stanovalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem.

Najnovejši rezultati spremljanja pitne vode za parametre iz delov A, B in C Priloge 1 te uredbe, vključno s podatkom o pogostnosti spremljanja

Spremljanje parametrov pitne vode se izvaja skladno z določili Uredbe o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 61/2023) in skladno z določili 10. - 14. člena Pravilnika o pitni vodi - do 31. 12. 2028 (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17).

V zavihku analize pitne vode https://www.rvk.si/si/voda/analize-vode lahko pod tekočim letom najdete najnovejše izvide rednih ter občasnih (razširjenih) mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav pitne vode ter tabelarični pregled vseh preiskanih parametrov v sklopu rednega notranjega nadzora za leto 2023.

Odvzem vzorcev za redne mikrobiološke in fizikalno-kemijske preiskave se izvajajo tedensko, tako na delu javnega vodovodnega sistema, kot pri končnih uporabnikih.

Odvzem vzorcev za občasne (razširjene) mikrobiološke in fizikalno-kemijske preiskave se izvajajo enkrat letno na vseh tipih vod na delu javnega vodovodnega sistema.

Informacije o parametrih, ki niso navedeni v Delu C Priloge 1 Uredbe o pitni vodi in povezanih vrednostih

  • Trdota vode

Pitna voda vsebuje raztopljene mineralne snovi, ki povzročajo trdoto vode. V njej je največ raztopljenega magnezijevega in kalcijevega hidrogenkarbonata. Trdoto vode podajamo kvantitativno s trdotnimi stopinjami (nemške ali francoske stopinje). 

V spodnji tabeli je prikazana lestvica trdote vode v nemških stopinjah (°N):

trdota vode (°N)

 Opis

0 – 4

 zelo mehka voda (destilirana voda)

4 – 8

 mehka voda (deževnica)

8 – 18

 srednje trda voda (večina vodovodnih vod)

18 – 30

 trda voda

nad 30

 zelo trda voda

Trdota vode je sestavljena iz začasne ali karbonatne trdote ter trajne ali nekarbonatne trdote. Začasno trdoto najlažje odstranimo s pomočjo segrevanja vode (prekuhavanje), pri katerem se kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati pretvorijo v netopne karbonate. Posledica izločanja karbonatov je nastanek vodnega kamna ali kotlovca, ki se nalaga v ceveh, parnih kotlih, bobnih pralnih strojev. Poznamo tudi mehko vodo, ki pa ne vsebuje raztopljenih kalcijevih in magnezijevih ionov, ki bi tvorili vodni kamen. 

Trdota pitne vode v sistemu Rižanskega vodovoda Koper je odvisna od vodnega vira, ki oskrbuje določeno območje in je predstavljena v spodnji tabeli: 

 Vodni vir

°N

mmol CaCO3/l

 RIŽANA

12

2,14

 KLARIČI (odjem iz KVS)

13

2,32

 GRADOLE (odjem iz IVB)

19

3,39

 BUŽINI – GABRIJELI

17

3,03

Opombe:       

°N = nemška stopinja (1 °N = 0,1786 mmol CaCO3/l);

KVS = Kraški vodovod Sežana;  

IVB = Istrski vodovod Buzet

  • Minerali, anioni/kationi, raztopljeni v vodi: kalcij - Ca, magnezij - Mg, kalij – K

Zadnje preiskane parametre si lahko ogledate na povezavi: https://www.rvk.si/si/voda/analize-vode v izvidih razširjenih preiskav vzorcev pitne vode.

Informacije o morebitni nevarnosti za zdravje ljudi ter s tem povezani nasveti glede zdravja in uporabe pitne vode ali povezava, ki omogoča dostop do takih informacij

Rižanski vodovod Koper nevarnosti za zdravje uporabnikov pitne vode iz sistema ne ugotavlja, ocenjuje pa tveganje za pojav neskladne pitne vode in obvladovanje tveganj povezanih s tem, saj je oskrba s pitno vodo specifična dejavnost, katera poteka v največji meri pod površjem in je zaradi tega toliko bolj izpostavljena manjšim in večjim mikrobiološkim, fizikalnim in kemijskim tveganjem, ki imajo lahko za posledico vpliv na zdravje uporabnikov.

Dnevne posege na vodovodnem sistemu in druge aktivnosti opravljamo z največjo mero preventive in z minimalnim tveganjem za kakovost pitne vode. Vodo redno preiskujemo in ažurno ukrepamo s ciljem varovanja zdravja naših uporabnikov.

V primerih, ko lahko pride do nepredvidljivih okoliščin, pa uporabnike obveščamo o moteni oskrbi z vodo ali drugih omejitvah pri uporabi pitne vode in jim posredujemo ustrezna navodila z namenom, da se zavaruje vpliv na njihovo zdravje.

Na spletni strani rižanskega vodovoda si lahko ogledate načine obveščanja uporabnikov (https://www.rvk.si/si/voda/kaksno-vodo-pijes) in se prijavite na obvestila o motnjah v oskrbi z vodo ali drugih omejitvah uporabe vode (https://www.rvk.si/si/motnje-na-sistemu).

Tveganje za neskladno pitno vodo lahko povzročijo tudi dela na internih vodovodnih napeljavah, slaba pretočnost vode ali celo slepe veje, prenizka temperatura tople vode ali previsoka temperatura hladne vode in izguba nadzora nad pojavom legioneloz. Na te dejavnike v interni vodovodni napeljavi upravljavec vodovoda nima vpliva, je pa tudi v tem primeru potrebno izvajati preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja.

V največji meri tveganja odpravimo že z zadostnim izpiranjem sistema in pretokom vode ter po potrebi dezinfekciji interne vodovodne napeljave. Vsa navodila in priporočila za uporabnike so dostopna na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje RS na naslovu: https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/pitna-voda-informacije-za-strokovno-javnost/.

Relevantne informacije o oceni tveganja sistema oskrbe

Tveganja v sistemu oskrbe s pitno vodo se lahko pojavljajo v vseh fazah zajema/črpanja, priprave in distribucije vode. Tveganja v prispevnih območij izvirajo predvsem iz cestnega in železniškega prometa ter industrije, kmetijstva, divjih odlagališč in drugih dejavnosti na kraškem področju. 

Med najpogostejše relevantne nevarne dogodke, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo v sistemu distribucije je pomanjkanje vode in posledično redukcije vode ter okvare na vodovodnem sistemu.

Nasveti, kako zmanjšati porabo vode, kadar je ustrezno, kako odgovorno rabiti vodo glede na lokalne razmere in preprečiti tveganja za zdravje zaradi zastajanja vode

Rižanski vodovod se predvsem v poletnem obdobju srečuje s pomanjkanjem vode, zato je smotrno varčevati z vodo prav v poletnem obdobju oz. skladno z javnim pozivom k varčni rabi vode.

Nasvete kako zmanjšati porabo vode nadete na povezavi https://www.rvk.si/si/voda/voda-je-zivljenje/nasveti-za-varcevanje-vode.

Slabši pretok ali popolni zastoj vode je lahko dejavnik tveganja za neskladno ali zdravstveno neustrezno pitno vodo, zato svetujemo, da se v internih vodovodnih naplavah vzdržuje občasni pretok vode na vseh pipah skladno z navodili in priporočili NIJZ o vzdrževanju interne vodovodne napeljave, katera so dostopna na povezavi: https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/07/Priporocila-za-vzdrzevanje-interne-vodovodne-napeljave.pdf ter https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/izpiranje-interne-vodovodne-napeljave-v-prednostnih-prostorih/.

Lastnik oz. upravljavci ali upravniki prednostnih prostorov morajo skladno z 22. členom Uredbe o pitni vodi pripraviti tudi oceno tveganja internih vodovodnih napeljav.

Povzetek in statistični podatki o pritožbah uporabnikov pitne vode, ki jih prejmejo upravljavci vodovodov v zvezi z zadevami s področja uporabe te uredbe

V letu 2023 je Rižanski vodovod obravnaval 15 reklamacij povezanih s kakovostjo vode. Le-te so se nanašale na čuden okus in vonj vode, usedline v vodi, ipd. Vseh 15 reklamacij je bilo nemudoma obravnavanih z odvzemom vzorcev vode za mikrobiološke, fizikalno-kemijske preiskave ali z izvedenimi terenskimi meritvami. Največ reklamacij uporabniki podajo na vonj vode po kloru.

Splošno delovanje sistema oskrbe s pitno vodo – učinkovitost in ocena vodnih izgub

Vodne izgube v vodovodnem sistemu obvladujemo z izvajanjem naslednjih dejavnosti:

  • nadzorovanje pritiska v vodovodnem omrežju,
  • aktivno odkrivanje vodnih izgub z različnimi metodami,
  • optimalno upravljanje vodovodnega omrežja,
  • hitro in kakovostno popravilo okvar.

Izvajanje navedenih dejavnosti pripomore, da vodne izgube zadovoljivo obvladujemo in da so le-te primerljive z vodnimi izgubami, ki jih imajo dobro obvladovani vodovodni sistemi v svetovnem merilu.

Posebna pozornost se namenja odkrivanju skritih okvar, kjer voda ne izbije na površino in je te okvare potrebno odkrivati z načrtnim pregledom vodovodnega omrežja, z analizo omrežja v nočnem času in uporabo različnih metod ter naprav za odkrivanje okvar.

Sanacija mesta poškodbe poteka po postopku z odkopom in pripravo gradbene jame, izvedbo popravila okvare, zasutjem gradbene jame in povrnitev lokacije delovišča v prvotno stanje.

Običajno ocenjevanje vodnih izgub samo z načinom v odstotni vrednosti pitne vode, je neprimerno in lahko zavajajoče, zato je potrebno vodne izgube analizirati na posamezne komponente oz. oceniti dejanske količine izgubljene vode v okviru vodne bilance. Zaradi slednjega je vse bolj uveljavljeno ocenjevanje vodnih izgub z indikatorjem vodnih izgub »ILI«, ki upošteva bistvene dejavnike, ki vplivajo na vodne izgube, kot so: dolžina vodovodnega omrežja, gostota priključitve in dolžina priključnih vodov ter tlačne razmere v vodovodnem omrežju.

V našem primeru je z upoštevanjem celotnih količin izgubljene vode v zadnjih letih znašal »ILI« okoli 3. Glede na višino vrednosti »ILI«, prikazan v spodnji tabeli je vodovodni sistem Rižanskega vodovoda dobro obvladovan, potrebna je nadaljnja spremljava že uvedenih ukrepov in stremeti k dodatnim ukrepom za zmanjševanje vodnih izgub.

V spodnji tabeli je prikazana kategorizacija indikatorja vodnih izgub ILI

Vrednost ILI

Obrazložitev kategorij

1 - 2

Odlično - ni potrebna intervencija

2 - 4

Dobro - ni potrebe po nujni intervenciji, potrebno je spremljanje

4 - 8

Slabo - potrebna je pozornost

> 8

Zelo slabo - nujna takojšnja intervencija

ILI - Infrastrukturni indeks izgub

Informacije o strukturi cene na kubični meter vode

Podatke o ceni dobavljene vode si lahko ogledate na prejetih računih ali na spletni strani Rižanskega vodovoda Koper na povezavi: https://www.rvk.si/si/za-uporabnike/ceniki.

  

Vabimo vas, da si podrobnejše informacije o vodovodnem sistemu Rižanskega vodovoda Koper ogledate na spletni strani https://www.rvk.si/si/voda.