Pitna voda skozi zgodovino
Voda je nujni predpogoj za nastanek slehernega življenja in civilizacije. Iz tega lahko sklepamo, da je vsaka, še tako primitivna civilizacija morala poznati načine pridobivanja vode. Arheologi in zgodovinarji še dandanes niso zaključili raziskav na tem področju, ker se ves čas vrstijo nova odkritja.
4000 let dolg zgodovinski potep od starodavnega Egipta do danes
Starodavni Egipt
Egipt leži ob reki Nil, ki vsako leto poplavlja in že tisočletja navdihuje življenje Egipčanov. Zgodnje egipčanske poslikave iz 13. in 15 stoletja pred našim štetjem tako prikazujejo napravo za sedimentacijo (usedanje delcev v tekočini) in sifone (sesalne natege) iz stenja. Znanstveniki predvidevajo, da so stari Egipčani za odstranjevanje trdnih delcev iz vode uporabljali galunovec (vrsta kamnine).
Stara Grčija
Ljudje so včasih menili, da je voda čista, če je prozorna in bistra. Slavni Grk Hipokrat, oče medicine, je v 5. stoletju pred našim štetjem izumil tako imenovani »Hipokratov rokav«, torbo iz blaga, v kateri je bila shranjena deževnica.
Stari Rim
Spretni inženirji starodavnega Rima so ustvarili sistem za oskrbo z vodo oziroma akvadukt, po katerem se je dnevno pretakalo 600 litrov vode. Javni sistemi za oskrbo s pitno vodo so se prvič pojavili v 3. stoletju pred našim štetjem v Rimu, Grčiji, Kartagini in Egiptu.
Srednji vek (500-1600 našega štetja)
V tem obdobju skorajda ni bilo napredka na področju čiščenja vode. O tem priča podatek, da je Sir Francis Bacon, veliki elizabetinski filozof, naštel samo 10 znanstvenih poskusov, povezanih s čiščenjem vode, ki so bili izvedeni v obdobju zadnjih 1000 let.
17. in 18. stoletje
K nadaljnjemu razvoju obdelave vode sta pripomogla dva na videz nepovezana izuma: izum mikroskopa leta 1680 in izum peščenega filtra leta 1685. Z mikroskopom so ljudje prvič lahko videli mikroskopsko majhne organizme, ki živijo v vodi. Peščeni filtri pa so čez plasti drobnega peska precejali vodo in v pesku zadržali usedline, ki so bile poprej pomešane z vodo. S tema dvema izumoma je človek iznašel način, kako pridobivati vodo tako, da bo zdravju neškodljiva.
19. in 20. stoletje
Prvi objekt za predelavo vode je bil zgrajen leta 1804 v mestu Paisley na Škotskem. Za to je zaslužen John Gibb, ki je napeljal sistem za potrebe svojega belišča in mesta. Leta 1807 so vodo iz tega sistema dobavljali tudi ljudem v drugem mestu, Glasgowu.
Leta 1806 je v Parizu začela delovati vodna čistilna naprava. Delovala je s pomočjo filtrov, narejenih iz peska in oglja, ki so jih menjali vsakih 6 ur. Črpalke so poganjali konji, voda pa je morala pred filtracijo stati 12 ur.
Vodo so začeli razkuževati leta 1906 v Franciji, v Nici, ko so odkrili, da ozon deluje kot razkuževalno sredstvo. Vendar pa je bil postopek ozonizacije prezahteven in predrag. Tako so leta 1908 v Ameriki za razkuževanje vode prvič uporabili natrijev hiperklorit. Ob koncu 19. stoletja je kloriranje vode postalo najbolj razširjena metoda razkuževanja v ZDA. Število obolelih za tifusno grižo in kolero je začelo strmo padati. Do leta 1920 je tako uporaba kloriranja in filtracije v ZDA praktično izničila vse bolezni, ki se prenašajo z vodo (hidrične epidemije).
Pozno 20. stoletje
Izjemno pomemben napredek na področju pridobivanja vode se je zgodil med 2. svetovno vodo. Takrat so namreč potrebovali veliko vode za oskrbo čet. Tako so odkrili postopek desalinacije. To je postopek izločanja soli iz morske vode, s katerim pridobimo pitno sladko vodo.