Vodni vir Rižana

Reka Rižana je najpomembnejša reka v Slovenski Istri, saj predstavlja glavni in edini vir za vodooskrbo obalne regije. Njen kraški izvir se nahaja v Hrastoveljski dolini, izliva pa se predvsem v morje v Koprskem zalivu zahodno od Sermina. Dolžina reke je nekaj nad 14 km, njen povprečni letni pretok pa znaša 4,6 m³/sek.

Reka Rižana je tipična kraška reka z vsemi lastnostmi površinskih voda, kar pomeni, da nemudoma reagira na vse zunanje spremembe. Močno je izpostavljena letnemu nihanju v količini in kakovosti vode, ki je odvisna od količine padavin. V času, ko je struga reke polna vode, visok vodostaj očisti celotno strugo od izvira do izliva v morje. V poletnih mesecih pa se zaradi majhnega vodostaja po strugi nabirajo alge in različne rastline.

V ozki dolini, po kateri teče reka Rižana, potekajo tudi glavne prometne poti, ki povezujejo Slovensko Istro z notranjostjo države. Največja nevarnost za onesnaženje izvira so zato nenadzorovana in nepredvidljiva dogajanja v območju vodovarstvenih pasov. Ta lahko usodno vplivajo na kakovost vode na izviru in s tem na zagotavljanje potrebnih količin pitne vode za prebivalce obalnih občin.

Podatki o reki Rižani

Dolžina reke je nekaj več kot 14 kilometrov.
Njena prispevna površina znaša 204,5 km2.
Povprečni letni pretok znaša 4,6 m³/s.
Reka v morje odvaja predvsem kraške vode.
Pritoki: Hrastoveljski potok in potok Rakovec.
Iztoki: Jadransko morje in Škocjanski zatok.

Zajetje izvira reke Rižane

Zajetje izvira Rižane se nahaja približno 500 metrov pod magistralno cesto Gračišče-Rižana, na samem izviru reke. Zajetje zajema primarni izvir reke Rižane, ki se steka v cevovod in preliva v jezero, ter sekundarne vire reke Rižane, ki izvirajo v akumulacijskem jezeru, in izvire pod jezom. Zajetje sodi v prvi vodovarstveni pas, kar pomeni, da je pod najstrožjim režimom varovanja.

Značilnosti izvira reke Rižane

minimalna izdatnost	0,2 m3/sek
srednji nizki pretok	9,38 m3/sek
minimalni srednji letni pretok	2,30 m3/sek
srednji letni pretok	4,00 m3/sek
srednje visoki pretok	58,10 m3/sek
srednje visoki pretok	112,00 m3/sek

Večji del leta, ko količine vode na zajetju zadoščajo potrebnim količinam pitne vode, voda sama odteka po cevovodu surove vode v vodarno Rižana. Ko na izviru ni zadostnih količin vode, jo začnemo pridobivati s črpanjem podtalnice na črpališčih Podračje in Tonaži.

Črpališče Tonaži

Črpališče Tonaži je s tremi črpalkami znotraj I. vodovarstvenega pasu izvira reke Rižane.
Po programu hidrogeoloških raziskav, ki ga je sestavil Geološki zavod Slovenije in ki je bil tudi strokovni nosilec in izvajalec naloge, se je leta 1987 izvedla izgradnja treh vodnjakov v Tonažih globine 60 m z navezavo na cevovod surove vode in sicer:

vodnjak Tonaži-R8, s kapaciteto črpanja 300 l/s;
vodnjak Tonaži-R3, s kapaciteto črpanja 50 l/s;
vodnjak Tonaži-R5, s kapaciteto črpanja 50 l/s.

Črpališče Podračje

Črpališče Podračje je vodnjaško črpališče s petimi črpalkami, ki se nahaja v Hrastoveljski dolini pod zaselkom Podpeč.

Leta 1988 se je nadaljevalo s programom raziskav na območju Podračja v Hrastoveljski dolini (okoli 1400 m gor vodno od izvira Zvroček in vodnjakov v Tonažih). V okviru teh raziskav so je izvedla izgradnja štirih vodnjakov globine od 40 do 60 m z navezavo na cevovod surove vode in sicer:

vodnjak Podračje-R6, s kapaciteto črpanja do 50 l/s;
vodnjak Podračje-R9, s kapaciteto črpanja do 100 l/s;
vodnjak Podračje-R10, s kapaciteto črpanja do 200 l/s;
vodnjak Podračje-R13, s kapaciteto črpanja do 130 l/s.

V primeru zmanjšanega pretoka v strugi reke Rižane smo zavezani na za ohranitev življenja v reki, zato določen del vode vračamo nazaj v strugo. Temu pravimo zagotavljanje biološkega minimuma, ki ga določa vodno dovoljenje in znaša 110 litrov vode na sekundo.

Lastnosti surove vode vodnega vira Rižane

Surova voda pravimo nepredelani oziroma neprečiščeni vodi iz izvira. V vodi so raztopljene različne snovi, katerih količina in vrsta sta odvisni od področja, kjer voda izvira, in od kemične sestave podlage, preko katere teče. Trdoto vode povzročajo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati ter kalcijev sulfat, ki jih voda raztaplja iz prsti in kamnin (CaCO₃ – apnenčasta podlaga, CaMg(CO₃)₂ – dolomitska podlaga, CaSO₄ – predeli z depoziti sadre). K trdoti vode seveda prispevajo tudi drugi ioni, vendar v znatno manjši meri: Na⁺, K⁺, Cl^- in drugi (odvisno od kamenin). Za apnenčast kraški svet, skozi katerega pronica voda do izvira Rižane, so značilni predvsem kalcijevi karbonati. Za rižansko vodo je značilno, da je srednje trda voda. Tudi po postopku čiščenja z ultrafiltracijo se ne zmehča, saj to mehansko čiščenje ne odstranjuje prisotnih karbonatov.

Izvir reke Rižane je izredno ogrožen vodni vir, predvsem zaradi cestnega in železniškega prometa v bližini, zaradi nevarnih snovi, industrije in različnih nenadzorovanih dejavnosti v vodozbirnem območju. Občasno povišana vrednost mineralnih olj in drugih organskih snovi (AOX – adsorbljivi organski halogeni, PAO – policiklični aromatski ogljikovodiki) v vodi pa se pojavi zaradi spiranja »potencialno« onesnaženega zaledja. Kraška tla namreč omogočajo neprekinjen podzemni tok in kratek zadrževalni čas, ki ga voda porabi do izvira.

Reka Rižana sodi med kraške vodne vire, za katere sta značilna hiter pretok po obilnejših padavinah in majhna samočistilna sposobnost skozi kraško podtalje, zato ga po kakovosti prištevamo v skupino površinskih voda. Lastnosti surove vode so neposredno povezane z vremenskimi razmerami in odvisne od njih. Motnost surove vode po obilnih padavinah praviloma prekomerno naraste, s tem pa se povečata tudi mikrobiološka preobremenjenost in kemijsko onesnaženje. Tako so na primer v surovi vodi redno prisotne bakterije fekalnega izvora, paraziti in ostali mikroorganizmi, občasno pa tudi mineralna olja, AOX, humiske spojine idr..

V Rižanskem vodovodu Koper imamo vpeljan notranji nadzor po načelih sistema HACCP, v okviru katerega izvajamo redna in občasna preskušanja kakovosti surove vode izvira reke Rižane. Vzorci surove vode so po opravljenem preizkusu skoraj vsakič ocenjeni kot zdravstveno neustrezni.

Surova izvirska voda iz reke Rižane postane zdravstveno ustrezna in primerna za pitje po postopku prečiščevanja. Surovo vodo prečistimo v vodarni Rižana s pomočjo tehnologije ultrafiltracije in predhodne adsorbcije (vezave) kemijskega onesnaženja na aktivnem oglju.

Monitoring surove vode

Poleg internega nadzora nad kakovostjo surove vode izvira Rižane, ki ga izvajamo v Rižanskem vodovodu Koper, se opravlja tudi državni imisijski monitoring kakovosti površinskih voda in izvirov, v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št. 14/09, popravki in spremembe). Monitoring izvaja Agencija RS za okolje (ARSO) na Ministrstvu za okolje in prostor. Več o rezultatih monitoringa lahko preberete na spletnih straneh ARSO.

Na podlagi rezultatov državnega imisijskega monitoringa kakovosti površinskih voda in izvirov je bila v letu 2002 opravljena razvrstitev v kakovostne razrede. Surova voda izvira Rižane je bila na podlagi presežene mejne vrednosti vsebnosti mineralnih olj razvrščena v kakovostni razred A3.

Rižani posvečena pesem

Tečeš nan vre tavžent let,

hvali te mestján en hmet.

Z Zvroćka s stene ven prvreš,

pruti Kopri, murji greš.

Razkazávaš ti se ne,

si ku istrski lidje.

Míkina si en prjazna,

ma si zánas dosti važna.

Dajaš vodo nan za pet,

ćuhat, prat, za se umet.

Nan namočiš njivo, vrt,

vod kumpirja pa do trt.

Šum tvoj blágo pumirí

eno žejo mu gasi.

Znan vod mojih mladih let,

h tebi smo vozili mlet

žito, ječmen, frmantón

sez Marezég, s Prad vod Svetantón…

Mi vod tvojih malnov pravjo:

Nórbido, Bertúčić, Šavjo

pa Portón en Frátovec,

Šimulájka, Pílavec…

Pr Robídi, Vánkati

čakali so vuzi tri.

Se je hvalo, mlelo hrano

Na Mostíčji en pr Žgano…

O, ti reka naša mila,

una leta so finíla,

ki so kula roboštála.

Ma kaj vse povet so znala!

Reka draga mi, Rižana,

voda sveta si, štemána.

Mislin nate trko boti,

gledan te, kr gren po poti.

An sprehódić lep nardin,

pod topoli se shladin.

Kadar trudna sen, bolana

en kr ben bla rada sama,

se vmes tvoje vrbje skrijen,

tan se zjočen en spočijen.

Dosti te za vse zahvalin.

Zbogon zdaj, se vidmo hmálin.

Priden h zvirki sred poletja,

Materi prnesen cvetja.

Nelda Štok-Vojska

Pride vse en vse pasá, pesmi o Istri in njenih ljudeh, Marezige, december 1999