Življenje se skriva v kapljici vode
Najpomembnejša sestavina vsakega organizma
Voda je kemično preprosta snov (osnovna molekula je H2O), vendar je kljub temu količinsko najpomembnejša sestavina vsakega organizma, ki omogoča večino biokemičnih reakcij v organizmih. Njena kemična sestava se spreminja glede na vrsto in izvor vode (atmosferska voda, voda v prsti, reke, jezera, morja, podzemna voda, ledeniki) in glede na zemljepisno širino.
Voda je polarna molekula
Molekula vode nastane, ko se dva atoma vodika kovalentno vežeta z enim atomom kisika. V kovalentni vezi se elektroni enakovredno porazdelijo med atomi. V vodi ta porazdelitev ni enakovredna, ker atom kisika privlači elektrone močneje kot vodik. Zaradi tega ima voda asimetrično porazdeljen naboj. Molekule z negativnim in pozitivnim nabojem so polarne molekule. Polarnost omogoča vodi, da ločuje polarne topljive molekule, in nam povedo, zakaj lahko voda raztopi toliko različnih snovi.
Voda ima visoko stopnjo kohezivnosti oziroma vezljivosti
Območja s pozitivnim nabojem v eni molekuli vode pritegnejo območja z negativnim nabojem v drugih molekulah vode. Črtkasta črta označuje vodikovo vez. V vodikovi vezi si vodikov atom delita dva druga atoma. Donor je tisti atom, na katerega se vodik najmočneje veže. Prejemnik (z delnim negativnim nabojem) pa je atom, ki privlači atom vodika.
Vodikove vezi so veliko šibkejše od kovalentnih. Ko pa večje število vodikovih vezi deluje enotno, ustvarijo močan prispevni učinek. Tak primer je voda.
Tekoča voda ima delno določeno strukturo, v kateri se vodikove vezi neprestano tvorijo in razpadajo.