Vode v Sloveniji

Slovenija ima prek 300 stalnih slapov, med katerimi jih je več kot 10 višjih od 100 metrov. Med največje sodijo Boka, Čedca, Kloma, Skok in Drsnik. Domnevno najvišji slap meri prek 200 metrov in se nahaja v Soteski pri Bohinjski Beli. Drugi, bolj znani slapovi so še: Savica, Peričnik, Rinka in Hudičev žleb.

V Sloveniji prihajajo vode iz zemeljskih plasti na površje iz približno 5.800 izvirov. To so ravninski izviri v dolinah, kraški obrhi, plastni izviri nad neprepustnimi plastmi, meliščni, mineralni in termalni izviri. Gozd, ki prekriva več kot polovico (52 odstotkov) naše dežele, je čudovit naravni zadrževalnik voda.

Reke na štirih petinah našega ozemlja odtekajo v porečje Donave. To so tudi naše največje in najdaljše reke: Sava, Drava, Mura in Kolpa. Porečje je ozemlje, s katerega voda odteka v isto reko. Povodje rek Soče, Vipave, Reke, Dragonje in Rižane, ki se stekajo v Jadransko morje, pa predstavlja eno petino slovenskega površja. Povodje je ozemlje, s katerega voda odteka v isto morje, jezero ali manjši vodotok.

Stalna hidrološka mreža potokov in rek meri prek 26.000 km, dodatni vodni potencial pa predstavlja približno 7.700 km občasno delujočih hudournikov. Med hudournike štejemo gorsko reko ali potok, ki ob pritoku padavinske vode hitro naraste, erodira površje ali strugo ter pri dotoku v dolino odlaga velike količine naplavin.

Slovenske stoječe vode tvorijo pestro podobo, ki zajema prek 1.270 umetnih in naravnih jezer, visoka in nizka barja, mlake, močvirja in mokrišča. Med njimi je približno 270 naravnih jezer z naravnim sladkovodnim ekosistemom in umetnih zajezitev (akumulacij).