Pitna voda in njene lastnosti
Pitna voda
Pitna voda je voda, ki v naravnem ali predelanem stanju ustreza predpisanim mejnim vrednostim po veljavnih predpisih.
V Sloveniji mora pitna voda ustrezati zahtevam, določenim v Uredbi o pitni vodi (Ur. l. RS, 61/2023).
V Uredbi je pitna voda opredeljena kot voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, ki je namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali kakršni koli drugačni gospodinjski uporabi, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali prihaja iz vodovodnega omrežja, cisterne ali kot predpakirana voda. K pitni vodi prištevamo tudi vso vodo, ki jo uporabljamo za proizvodnjo in promet živil.
Uredba natančno določa tudi, kdaj je voda zdravstveno ustrezna in skladna ter mejne vrednosti parametrov, ki jih v vodi preiskujemo.
Uredba o pitni vodi
V Sloveniji mora pitna voda ustrezati zahtevam, ki so določene v Uredbi o pitni vodi (Ur. l. RS, 61/2023).
V Uredbi je pitna voda opredeljena kot voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, ki je namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali kakršni koli drugačni gospodinjski uporabi, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali prihaja iz vodovodnega omrežja, cisterne ali kot predpakirana voda. K pitni vodi prištevamo tudi vso vodo, ki jo uporabljamo za proizvodnjo in promet živil.
Uredba natančno določa tudi, kdaj je voda zdravstveno ustrezna in skladna.
Vodni viri, ki so primerni za preskrbo s pitno vodo
Za oskrbo s pitno vodo lahko uporabljamo podzemne, izvorne ter tekoče in zajezne površinske vode. Reka Rižana ima kraški izvir, zato sodi med površinske vode, kamor prištevamo vse kraške izvire in ponikalnice. Praviloma velja, da te vode brez predhodne obdelave niso pitne vode.
Lastnosti vode
Agregatno stanje
Voda se pojavlja v treh agregatnih stanjih:
tekočem,
trdnem in
plinastem.
Gostota
Voda ima največjo gostoto pri 4 °C. Ker je gostejša od ledu, led na njeni površini plava, zato voda zmrzuje od zgoraj navzdol.
Specifična toplota
Specifična toplota je pri vseh drugih tekočinah, z izjemo amoniaka, višja kot pri vodi. Posledica tega je, da lahko voda ohranja toploto dlje kot večina drugih sestavin geografskega okolja in se počasi ohlaja. Temperatura vode niha manj kot temperatura kopnega zemeljskega površja. Velike vodne površine (oceani, morja, velika jezera) lahko zato pomembno preoblikujejo podnebne razmere.
Topnost
Voda je zelo dobro topilo, zato vsebuje številne organske in anorganske snovi. Ta lastnost ji omogoča, da prenaša raztopljena hranila v biosferi (npr. fosfor), pa tudi številna onesnažila naravnega ali antropogenega izvora (pesticidi, umetna gnojila, težke kovine, fenoli itd.).
Trdota
Predstavlja skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcijevih in magnezijevih). Najpogosteje se izraža v nemških stopinjah (°N). 1 °N predstavlja vsebnost 10 mg CaO na liter vode.
pH
Predstavlja količino kislin oziroma koncentracijo vodikovih ionov v vodi. pH vode vpliva na večino kemičnih procesov v vodi. Naravna neonesnažena deževnica ima pH med 5 in 6, kisel dež okrog 4, večina jezer in vodotokov pa med 6,5 in 8,5.
Vonj
Vonj določajo hlapne snovi, raztopljene v vodi, odvisen pa je tudi od temperature vode.
Temperatura
Vode različnih izvorov imajo različno temperaturo. Za dobro pitno vodo velja, da ima temperaturo med 8 in 12 °C. Temperatura vode je različna zaradi zemljepisne širine vodnega telesa, nadmorske višine, letnega časa in drugih vplivov. Temperatura vode ima ključno vlogo pri kemijskih, bioloških in fizikalnih interakcijah v vodnem telesu (npr. različna topnost kisika v vodi).