Pregled izgube vode
Zdrava pitna voda je v našem okolju dragocena dobrina, še posebno ker vemo, da je zagotavljanje zadostnih količin vode v Slovenski Istri problematično in omejeno z izdatnostjo vodnih virov. Razvoj turizma in industrije zahtevata zanesljivo oskrbo z vodo, največ vode pa prav takrat, ko je izdatnost vodnih virov najmanjša. Ekonomski tlaki, upoštevanje nevarnosti za zdravje ljudi in ne nazadnje potreba po zagotavljanju ter racionalni porabi vode nas napeljujejo, kot upravljavca vodovodnega sistema, v učinkovito vodenje in upravljanje s sistemom ter izvajanje programa za zmanjševanje izgube vode. Zato je še posebej pomembna aktivnost na obvladovanju vodnih izgub, na našem, z vodo deficitarnem področju.
S problemom vodnih izgub se srečuje vsak vodovod, ne glede na to ali je omrežje novozgrajeno oziroma je že v dolgoletnem pogonu, kakor tudi v dobro delujočih in vzdrževanih sistemih, kjer se veliko pozornosti in vlaganja posveča nadzorovanju vodnih izgub. Po podatkih Mednarodnega vodnega združenja so količine izgubljene oziroma neobračunane vode običajno v razponu od 20 do 30% proizvedenih količin. V nekaterih primerih, predvsem v starejših in slabo vzdrževanih sistemih, pa so lahko izgube tudi večje nad 50%.
Vsa neobračunana voda prikazana kot razlika med oddano in prodano vodo se v procesu distribucije ne manifestira v celoti kot dejansko izgubljene količine vode v sistemu temveč kot rezultat vseh vrst puščanj, prelivov, netočnosti meritev, tehnološki porabi (izpiranje omrežja, novogradnje), kraje…
Izvajanje programa zmanjšanja izgub vode
S sprejetjem programa o trajnejši rešitvi oskrbe z vodo v Slovenski Istri se je po letu 1987 pristopilo k intenzivnejšemu vlaganju v obnovo vodovodnega omrežja in merilno opremo ter vzpostavitev daljinskega nadzora in upravljanja vodovodnega sistema.
Vzporedno se je pristopilo k izvajanju sistematične analize vodovodnega omrežja ter z odpravljanjem skritih poškodb na cevovodih k zmanjševanju vodnih izgub. Rezultati izvedenega programa so bistveno zmanjšane izgube vode. Leta 1987 so izgube vode v sistemu RVK dosegle 43%, kar je ustrezalo količini 5,8 mio. m3 vode letno. V sedanjih razmerah so dejanske izgube vode 24% ali količinsko 2,2 mio. m3/leto, kar je znatni prihranek izgubljenih količin vode. Kljub temu je relativno velik odstotek izgub predvsem posledica padca prodaje vode, (koncem osemdesetih ter v začetku devetdesetih letih, v sled visoki ceni vode ter racionalne porabe), ob dejstvu, da se vodovodni sistem nenehno dograjuje in s tem tudi povečuje skupna dolžina vodovodnega omrežja, ki sedaj znaša preko 980 km.
Vodne izgube v svetovnem merilu
Zaradi dejstva, da ima prodaja vode odločujoč vpliv na prikaz vodnih izgub v odstotni vrednosti, je stroka izbrala druge kriterije za ocenjevanje obvladanosti vodnih izgub v vodovodih in sicer na enoto dolžine vodovodnega omrežja oziroma še kompleksnejši kriterij (Infrastrukturni indeks izgub »ILI«), ki upošteva vse dejavnike (št. priključkov, pritiski v omrežju, dolžino vodovodnega omrežja, trajnost vodooskrbe…), kateri vplivajo na količino izgubljene vode v procesu distribucije. V našem primeru je po tem kriteriju obvladanost vodnih izgub izražena z indeksom ILI 3,0, kar nakazuje na dobro obvladanost. V svetovnem merilu izkazujejo dobro obvladovani vodovodni sistemi indeks ILI v povprečju od 2 do 4.
Prikaz infrastrukturnega indeksa izgub v svetovnem merilu:
http://www.liemberger.cc/downloads/publicationsfiles/Lambert%204.pdf
Metode odkrivanja vodnih izgub
Pri izvajanju analize vodnih izgub in detekciji skritih okvar na vodovodnem omrežju se poslužujemo različnih metod, ki pripomorejo k zmanjševanju dejanskih izgub vode. Z analiziranjem vodovodnega omrežja v času minimalne porabe (v nočnem času) se s pomočjo daljinskega nadzora nočnih pretokov določajo območja, v katerih je pričakovati skrite okvare na cevovodih in ostalih elementih omrežja. Z uporabo različnih akustičnih metod, kot je geofon, korelator ter akustično nadziranje con (z logerji) se detektira točna mesta okvar.
Iz analize okvar na cevovodih izhaja, da je 75 % okvar na polietilenskih cevovodih, 10 % na azbestcementnih, 7 % na litoželeznih in 6 % na polivinilkloridnih cevovodih.
Večina okvar (nad 80 %) je na cevovodih v sekundarnem omrežju, to so cevovodi, ki so namenjeni priključevanju porabnikov, medtem ko je poškodb na primarnem omrežju bistveno manj. To je značilnost vseh vodovodnih sistemov, saj je sekundarno omrežju izvedeno s številnimi spoji in priključki cevovodov, gostota priključkov pa je zelo visoka.
Redno obnavljamo cevovode
Brez kontinuirane obnove vodovodnega omrežja je borba za zmanjšanje vodnih izgub že v naprej izgubljena, zato je potrebno precejšnja sredstva vlagati v redno obnovo dotrajanih cevovodov in objektov. Gradnjo vodovodov je potrebno izvajati z uporabo kakovostnih materialov v skladu s Tehničnim pravilnikom, kar je zahteva že pri pripravi tehnične dokumentacije.
Kljub nenehnemu vlaganju v sistematično obnovo dotrajanih cevovodov se letno opravi prek 400 popravil puščanj vode na cevovodih in prek 190 puščanj na priključkih.
Naše dolgoletne izkušnje in dognanja pridobljena v vsakodnevni praksi predstavljajo osnovo za učinkovit pristop v zmanjševanju izgub vode. Dobra tehnična opremljenost ekipe za analize vodovodnega omrežja ter uporaba vseh znanih metod pri odkrivanju vodnih izgub pa je pogoj za hitro detekcijo skritih okvar. Takšen pristop omogoča doseganje boljših rezultatov v smislu delovne učinkovitosti, izgube se ne odpravljajo kampanjsko, ampak se določene akcije usmerjajo tja, kjer so izgube ovrednotene z meritvami.
